Afera Dobrunje pretresa gradbeno panogo ravnanje z gradbenimi odpadki, ponarejene listine v DZO (Članek iz časopisa Dnevnik)

Afera Dobrunje ni problem zakonodaje, ampak problem njenega nespoštovanja

Ob prebiranju članka »Afera Dobrunje pretresa gradbeno panogo« in izjav predstavnikov dela gradbene stroke ter gospodarskih interesov smo v Združenju ROVO presenečeni nad poskusi relativizacije odgovornosti investitorjev in izvajalcev pri ravnanju z gradbenimi odpadki.

V članku je mogoče zaslediti tezo, da kršitve pri ravnanju z gradbenimi odpadki med gradnjo ne bi smele vplivati na izdajo uporabnega dovoljenja, saj naj bi bilo pomembno zgolj končno stanje objekta. Takšno stališče je nevarno in pravno nevzdržno.

Če investitor v postopku pridobivanja integralnega gradbenega dovoljenja, okoljevarstvenega soglasja ali drugih upravnih dovoljenj navede, da bo gradbene odpadke oddajal pooblaščenim prevzemnikom, nato pa ravna drugače, ne gre za nepomembno formalnost, temveč za kršitev bistvenih pogojev, na podlagi katerih je bilo dovoljenje sploh izdano.

Po tej logiki bi bilo mogoče spregledati tudi druge kršitve med gradnjo, če je objekt na koncu tehnično uporaben. Vendar država ne more dopustiti, da bi investitorji pridobili dovoljenja na podlagi enih obljub, gradili po drugih pravilih, nato pa zahtevali, da se njihove kršitve obravnavajo ločeno od postopka izdaje uporabnega dovoljenja.

Posebej zaskrbljujoče je ponavljanje trditve, da je izkopna zemljina neupravičeno obravnavana kot odpadek. Zakonodaja Republike Slovenije in Evropske unije jasno določa pogoje, pod katerimi lahko zemeljski izkop preneha biti odpadek oziroma se obravnava kot stranski proizvod. Dokler ti pogoji niso izpolnjeni, velja režim ravnanja z odpadki.

Težava torej ni v zakonodaji, ampak v tem, da se je v delu gradbene panoge dolga leta dopuščala praksa, po kateri so milijonske količine zemeljskih izkopov, gradbenih odpadkov in drugih materialov končale na lokacijah, ki za to niso bile predvidene, pogosto brez ustreznih dovoljenj, analiz, evidenc in nadzora.

V Združenju ROVO že vrsto let opozarjamo na primere, kjer so se pod pretvezo sanacij, rekultivacij ali gradbenih posegov izvajali množični vnosi gradbenih odpadkov v prostor. Posledice takšnih ravnanj nosijo lokalne skupnosti, lastniki zemljišč in okolje, medtem ko odgovorni pogosto ostanejo brez sankcij.

Zato pozdravljamo odločitev pristojnega ministrstva, da se v postopkih izdaje uporabnih dovoljenj preverja tudi spoštovanje okoljskih pogojev, ki so bili določeni v upravnih postopkih. To ni nikakršno »kaznovanje investitorjev«, temveč izvajanje načela zakonitosti in odgovornosti.

Če želimo pravno državo, potem morajo enaka pravila veljati za vse – za male izvajalce, obrtnike, občine, državne investitorje in največje gradbene družbe. Nihče ne sme pridobiti konkurenčne prednosti s tem, da stroške zakonitega ravnanja z odpadki preprosto prevali na okolje in družbo.

Afera Dobrunje zato ni problem prestroge zakonodaje. Je ogledalo dolgoletne tolerance do praks, ki v urejeni pravni državi ne bi smele obstajati.

Združenje ROVO